La nominalizzazione come indicatore del grado di formalita in alcuni tipi testuali della lingua parlata

italijanski

2012

govorjeni jezik   jezikovni register   korpusno jezikoslovje   nominalisation   nominalizacija   slovenščina   slovnična metafora

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek je osredotočen na raziskavo o nekaterih značilnostih govorjenega diskurza, povezanih s sintaktično-leksikalno kompleksnostjo, ki se pojavlja zaradi uporabe nominalizacij. Če izhajamo iz večkrat izražene trditve, da se govorjeni diskurz razlikuje od pisnega (tudi) s stališča sintaktične in leksikalne kompleksnosti, od katere je lahko odvisna stopnja formalnosti, in upoštevamo predhodne študije o prisotnosti nominalizacije kot relativno kompleksnega sintaktično-leksikalnega fenomena v nekaterih besedilnih vrstah slovenskega pisnega jezika, želimo preveriti, če in v katerih pogledih se razni besedilni tipi govorjenega jezika s tega vidika razlikujejo med sabo. Nominalizacija, ki jo razumemo kot slovnično metaforo v hallidayevskem smislu, je namreč po mnenju številnih znanstvenikov večinoma prvina, tipična za formalni pisni jezik, v govorjenih vrstah diskurza pa je manj prisotna, čeprav se jo zasledi v nekaterih relativno formalnih besedilnih vrstah. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo korpusa slovenskega govorjenega jezika GOS, v katerem so besedila razdeljena v različne podkorpuse v skladu s predhodno določenimi kriteriji o besedilnih tipih, kanalih govornega dogodka, tipu govornega dogodka, regiji pripadnosti govorcev itd. Uporabljena metodologija izhaja iz korpusnega jezikoslovja, delno pa je podkrepljena tudi s hipotezami, ki slonijo zlasti na teoretičnem okviru sistemsko funkcijske slovnice.

22.05.2014