Razvoj programskih jezikov je, kljub uporabi naprednih orodij in metodologij, drag, odgovoren in zahteven postopek. Specikacije so ponavadi zapletene, preobsežne, težko razumljive in le delno ponovno uporabne. Ravno to je razlog,da raziskovalci veliko pozornosti namenjamo izboljšanju modularnosti in ponovne uporabe specikacij. Disertacija uvaja nov koncept razvoja programskih jezikov s čimer želimo izboljšati predvsem že opisane slabosti razvoja. S predlaganim pristopom k razvoju programskih jezikov, in predlaganim specikacijskim jezikom,želimo razvijalcem ponuditi boljše orodje za načrtovanje in implementacijo programskih jezikov. V prvem delu disertacije bralca popeljemo v svet programskih jezikov, od njihovih začetkov le -teh. V zadnjem času se precej uveljavlja aspektno usmerjeno programiranje, ki razvijalcem omogoča ločevanje dolžnosti v ponovno uporabne komponente. Opisu aspektno usmerjenega programiranja namenimo celotno poglavje (poglavje 3), saj je naše delo zasnovano na konceptih aspektno usmerjenega programiranja. V poglavju 4 opišemo formalne specikacije programskih jezikov ter sorodna dela. Osrednji del doktorske disertacije predstavlja poglavje 5, kjer zapišemo formalen model aspektno usmerjenih atributnih gramatik in večkratnega dedovanja le teh. V poglavju prikažemo motivacijo in teze za uvedbo aspektov, ki jih na koncu poglavja s primerom tudi potrdimo. Formalni model aspektno usmerjenih atributnih gramatik in večkratnega dedovanja le teh predstavlja izviren znanstveni prispevek disertacije.V okviru disertacije smo razvili aspektno usmerjen domensko specifičen jezik za speciciranje programskih jezikov.Specikacijski jezik orodja LISA smo nadgradili z aspektnimi lastnostmi. Za potrditev tez doktorske naloge smo v orodju LISA implementirali prototipne jezike ter rezultate implementacije primerjali z že znanimi pristopi. Rezultati raziskave so opisani v poglavju 7. Rezultati so potrdili osnovno hipotezo, ki smo si jo zastavili na začetku disertacije. Dokazali smo,da je aspektno usmerjen pristop primeren za speciciranje programskih jezikov z atributnimi gramatikami. Predlagan pristop omogoča razvijalcem razvoj programskih jezikov na visokem abstraktnem nivoju ter zmanjša njihov trud pri samem razvoju in ponovni uporabi (razširjanju) programskega jezika. Disertacijo zaključujemo s sklepnimi mislimi, s samokritičnim pogledom na naše delo ter možnostmi za nadaljne delo, ki jih disertacija nedvomno ponuja.

Pravice