Leta 2013 je Evropska unija sprejela "zeleno reformo" skupne kmetijske politike, ki uvaja regionalizacijo z delnim poenotenjem neposrednih plačil in zeleno podporo v obsegu 30 % neposrednih plačil. Članek skuša odgovoriti na vprašanje, kateri dejavniki in kako so oblikovali reformo. Pri tem opazuje sedem zgodovinskih mehanizmov, in sicer tri kontekstualne (zunanja trgovina, proračunski stroški, sprememba paradigme) ter štiri institucionalne (omrežje politike, utirjenost politike, postopki odločanja, individualna vloga odločevalcev). Na podlagi analize procesa odločanja in primerjalne analize vzročnih mehanizmov članek zaključuje, da so ključno vlogo med kontekstualnimi dejavniki imeli proračunski stroški članic, med institucionalnimi pa odločanje s soglasjem o skupnem proračunu, ki daje prednost dosedanjim prejemnikom sredstev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WLEDMP9X

COBISSID

32695645

Objavljeno

22.09.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lovec, Marko, Erjavec, Emil (2014). Zelena reforma skupne kmetijske politike pod proračunskim pritiskom. IB revija (Ljubljana), letnik 48, številka 1, str. 15-28. URN:NBN:SI:DOC-WLEDMP9X from http://www.dlib.si

MLA:

Lovec, Marko, Erjavec, Emil. "Zelena reforma skupne kmetijske politike pod proračunskim pritiskom." IB revija (Ljubljana) letnik 48. številka 1 (2014) str. 15-28.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLEDMP9X>

IB revija
1991-
(Zbirni zapis)