The Kyoto protocol in a global perspective

angleški

2009

letnik 11, številka 1

ekonomski razvoj   globalizacija   globalno ogrevanje   klimatske spremembe   Kyotski protokol   mednarodni sporazumi   preprečevanje   toplogredni plini

Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Globalno podnebje se je od začetka industrijske revolucije korenito spremenilo. Atmosferske koncentracije toplogrednih plinov (TGP) so se dramatično povečale in temu je sledil porast globalne povprečne temperature. Da bi se izognile mogočim negativnim posledicam globalnega segrevanja so države sprejele Konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, ki jo je dosedaj ratificiralo 192 držav. Leta 1997 je bil sprejet Kjotski protokol, zavezujoči načrt zmanjšanja toplogrednih plinov, ki je stopil v veljavo v letu 2005. Vendar so imele številne države, med njimi ZDA, pomisleke glede možnih negativnih posledic načrtovanega 5-odstotnega skupnega znižanja TGP v svetovnem merilu. Vendar pa raziskave na makroekonomskem nivoju v glavnem kažejo: (1) da je izguba blaginje v smislu BDP in izgubljene rasti v EU nizka; (2) da se med gospodarstvi razlikuje; ter (3) da sta trgovanje z dovoljenji in cena dovoljenj (bodisi na globalnih ali regionalnih trgih) pomembno povezana z izgubo blaginje. Glavni namen članka je z globalne perspektive razčleniti odnose do Kjotskega protokola ter odzive nanj. Članek ima tri cilje. Prvič, ponuditi pregled globalnih izpustov toplogrednih plinov ter njihovih glavnih dejavnikov. Drugič, prikazati trenutno stanje v različnih državah, tako razvitih kot tudi nerazvitih, npr. Indiji, Kitajski in državah JV Evrope, glede njihovih prizadevanj za doseganje zahtev Kjotskega protokola. Tretjič, analizirati odzive in odnose do Kjotskega protokola s perspektive razvoja države.

07.07.2022