Naključje je hotelo, da se je rodila ravno v letu, ko je na Čopovi ulici zaživelo Mestno gledališče ljubljansko, ki se mu je pridružila takoj po študiju in mu ostala zvesta vse življenje. Potem ko je gor zrasla na kraški burji, se je s staršema in sestro iz rodne Postojne preselila v Ljubljano, kjer se je po končani osnovni šoli in gimnaziji vpisala na AGRFT. Dramsko igro in umetniško besedo je študirala v letniku igralskega velikana Poldeta Bibiča, ki je v vihravi in samosvoji študentki prepoznal dragocen talent. Že med študijem je navdušila v legendarni uprizoritvi Spomenik G, ki jo je po predlogi Bojana Štiha v Eksperimentalnem gledališču Glej režiral Dušan Jovanović. Postala je sinonim za mlado igralko, ki vehementno vstopa v slovenski gledališki prostor, saj obvlada totalno gledališče in vsa razpoložljiva izrazna sredstva. Čeprav zaposlena v MGL, je vse življenje sodelovala tudi z drugimi gledališči in off skupinami ter nastopala pred kamero in mikrofonom. »Igrala bom, dokler bom migala,« je sklenila že kot mlada igralka in tako razmišlja tudi danes. Prejela je številne nagrade in priznanja, med njimi sedem Borštnikovih nagrad za igro, Borštnikov prstan, nagrado Prešernovega sklada in odličje Marija Vera priznanje ZDUS. Ko se ozre nazaj, pravi, da je imela srečo, saj je v življenju srečevala ljudi, ki je niso omejevali, temveč so ji pomagali naprej. Biografski roman o življenju Jožice Avbelj je nastal v sodelovanju med Beletrino, Mestnim gledališčem ljubljanskim in festivalom Borštnikovo srečanje.

Pravice