Opombe
V nalogi Etični in procesni vidiki terapevtovega samorazkrivanja v relacijski družinski, partnerski in individualni terapiji smo raziskovali etične in procesne vidike terapevtovega samorazkrivanja kot terapevtske intervencije. Nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem oz. teoretičnem delu smo na podlagi pregleda literature opredelili izraz terapevtovo samorazkrivanje ter predstavili, kako se je odnos do vprašanja terapevtovega samorazkrivanja spreminjal skozi razvoj psihoterapevtske znanosti. Predstavili smo odnos različnih psihoterapevtskih modalitet do uporabe terapevtovega samorazkrivanja v terapevtskem procesu. Predstavili smo temeljne značilnosti in premise relacijske družinske terapije ter opredelili potencialno uporabnost intervencije v tem terapevtskem modelu. Opravili smo temeljit pregled raziskav, ki so z različnih zornih kotov obravnavale uporabo terapevtovega samorazkrivanja v terapevtskem procesu. Pregledali smo poročila o uporabi intervencije v klinični praksi, ki smo jih zasledili v objavljeni znanstveni literaturi. Povzeli smo dosedanje ugotovitve o etičnosti uporabe terapevtovega samorazkrivanja in podali smernice za etično uporabo terapevtovega samorazkrivanja v terapevtskem procesu. Predstavili smo orodje kolo odločanja, ki je terapevtom lahko v pomoč pri presoji o etičnosti intervencije. Obravnavali smo procesne vidike terapevtovega samorazkrivanja, ovrednotili vlogo skupnih dejavnikov pri iskanju spremembe v terapiji in predstavili nevropsihološki pogled na vlogo terapevtovega samorazkrivanja. Osvetlili smo pomen terapevtove avtentične drže za razvoj varne navezanosti in doseganje spremembe v terapevtskem procesu.V drugem oz. empiričnem delu smo raziskali vlogo terapevtovega samorazkrivanja v relacijski individualni, zakonski in družinski terapiji. Zanimalo nas je, kakšna je etično ustrezna uporaba terapevtovega samorazkrivanja in kako integrirati terapevtovo samorazkrivanje v terapevtsko delo, da bo spodbujalo proces spremembe pri klientih. Empirični del naloge sestavljajo trije raziskovalni sklopi. V prvem sklopu smo preverili uporabo samorazkrivanja relacijskih družinskih terapevtov v okviru Partnerske in družinske posvetovalnice na spletnem forumu Med.Over.Net. Identificirali smo osem kategorij terapevtovega samorazkrivanja: (1.) razkritje terapevtovega kontratransferja oz. doživljanja ob klientu, (2.) razkritje terapevtove identitete, strokovnih kompetenc in kontaktnih podatkov, (3.) razkritje terapevtovih strokovnih izkušenj, pogledov in prepričanj, (4.) razkritje terapevtovih sposobnosti, dvomov in omejitev, (5.) terapevtovo razkritje sorodnosti doživljanja, (6.) terapevtove strategije spoprijemanja z zahtevno situacijo, (7.) terapevtovo razkritje informacij iz zasebnega življenja in (8.) terapevtovo razkritje občutkov z namenom opravičila. Pokazalo se je, da so terapevti izrazito pogosteje kakor druge vsebine razkrivali svoje kontratransferno doživljanje ob klientovi stiski. V drugem sklopu raziskave smo s strukturiranim vprašalnikom preverjali odnos terapevtov do vprašanja terapevtovega samorazkrivanja in njihove izkušnje v terapevtski praksi. Tudi v tem sklopu se je pokazalo, da terapevti najpogosteje uporabljajo interpersonalna razkritja. Med dejavniki vpliva na terapevtovo samorazkrivanje so bili najviše ovrednoteni kakovost terapevtskega odnosa, intuitivni občutek terapevta in občutek varnosti v terapiji. Motivacija za uporabo samorazkrivanja je bila povezana z nudenjem pomoči klientu, poglabljanjem terapevtskega odnosa ali pa spodbujanjem terapevtskega procesa. Pokazale so se določene razlike pri samorazkrivanju glede na tip terapije (individualna, partnerska, družinska, skupinska). Predstavljeni so bile pozitivne in negativne izkušnje terapevtov iz klinične prakse ter vpliv supervizije in treninga na razvoj njihove prakse. V tretjem sklopu raziskave smo z uporabo metode fokusna skupina še dodatno ovrednotili intervencijo terapevtovega samorazkrivanja in pridobljene rezultate v prvih dveh raziskovalnih sklopih. Potrdilo se je, da gre za pomembno, a zahtevno intervencijo, ki jo je potrebno uporabljati z veliko senzitivnostjo za klientove potrebe, hkrati pa dovolj pogumno, da terapevt z avtentično držo sooblikuje varen terapevtski odnos, v katerem lahko pride do terapevtske spremembe.V sklepnem delu naše raziskave smo intervencijo umestili v relacijski model terapije ter podali smernice za etično ustrezno in procesno učinkovito uporabo terapevtovega samorazkrivanja v relacijski individualni, partnerski in družinski terapiji. Podali smo tudi predlog za dopolnitev Etičnega kodeksa Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.