Vitamin D ima pomembno imunomodulatorno vlogo, saj vpliva na diferenciacijo, aktivacijo in proliferacijo vnetnih in imunskih celic. Receptor za vitamin D (VDR) izražajo številne celice imunskega sistema. Antigen-predstavitvene celice (APC) pa izražajo tudi encim 1-?-hidroksilaza, ki pretvarja 25-hidroksivitamin D (25(OH)D) oziroma kalcidiol v aktivni 1,25-dihidroksivitamin D (1,25(OH)2D) oziroma kalcitriol. Pomanjkanje vitamina D je povezano s številnimi avtoimunskimi boleznimi, na primer s psoriazo oziroma luskavico, sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1), multiplo sklerozo (MS), revmatoidnim artritisom (RA) in sistemskim lupusom eritematozusom (SLE). Veliko študij je proučevalo učinke vitamina D na potek avtoimunskih bolezni, a izsledki niso enotni. Nekaj jih nakazuje, da vzdrževanje zadostnih ravni blaži simptome bolezni, upočasni njihov potek, poveča učinkovitost drugih zdravil ali celo prepreči pojav bolezni, še vedno pa veliko študij tega ni uspelo potrditi. Znanstveniki se strinjajo, da je za potrditev ugodnih učinkov vitamina D potrebnih več randomiziranih in kontroliranih raziskav z večjim številom udeležencev.

Pravice