Prvi del prispevka je namenjen teoretični obravnavi naslovne teme. Predstavljena so splošna načela, ki morajo biti upoštevana pri urejanju načinov vročanja sodnih pisanj, težave, ki lahko nastanejo, če kraj, kjer naj se vročanje praviloma opravi, ni znan, ter okviri uporabe t. i. fikcije vročitve v pravdnem postopku. Sledi obravnava aktualne ureditve vročanja osebam z neznanim prebivališčem ter predstavitev razlik med ureditvijo vročanja fizičnim osebam, katerih dejansko prebivališče je neznano, in pravnim osebam, katerih dejanski kraj poslovanja je neznan. Avtorica naslovno tematiko razišče tudi na podlagi mednarodnih pravnih aktov, pomembnih na splošno za področje človekovih pravic ter specializiranih za vročanje. Nato opozori še na težave, ki lahko nastanejo zaradi neznanega prebivališča ali sedeža naslovnika pri določanju krajevne in mednarodne sodnepristojnosti. Drugi del prispevka je posvečen praktičnim problemom pri vročanju, ki so posledica (vsaj ob začetku postopka) neznanega dejanskega prebivališča ali dejanskega sedeža naslovnika sodnega pisanja. Avtorica opozarja na nejasnosti v ureditvi in se kritično opredeljujedo nekaterih zakonskih določb, pri tem pa predlaga možne rešitve, uporabne takoj ali kot podlaga za urejanje de lege ferenda.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-W0I1SAXP

COBISSID

11269969

Objavljeno

28.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kramberger Škerl, Jerca (2010). Vročanje osebam z neznanim prebivališčem de lege lata in de lege ferenda. Pravni letopis, številka 1, str. 73-98. URN:NBN:SI:DOC-W0I1SAXP from http://www.dlib.si

MLA:

Kramberger Škerl, Jerca. "Vročanje osebam z neznanim prebivališčem de lege lata in de lege ferenda." Pravni letopis številka 1 (2010) str. 73-98.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0I1SAXP>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)