S pomočjo pisne ankete je bila opravljena analiza jezikovnega položaja slovenskih predstavnikov v delovnih skupinah in odborih Sveta EU. Ti so v glavnem zadovoljni s storitvami tolmačenja in prevajanja kljub težavam, kot so strokovna terminologija, tehnične težave in nepravočasnost prevodov v slovenščino. Čeprav je tolmačenje razmeroma pogosto zagotovljeno, slovenščino slovenski predstavniki uporabljajo precej redko, posebej v neformalnih okoliščinah. Prevladuje angleščina, ki jo tudi najbolje znajo, največ težav pri sporazumevanju slovenskim predstavnikom povzroča francoščina. Raba slovenščine se jim zdi pomembna predvsem s simbolnega stališča, v praksi pa udejanjajo en delovni jezik. Sicer polovica vprašanih predstavnikov zagovarja obstoječi večjezični sistem znotraj institucij EU, nekateri pa menijo, da bi bil funkcionalno in finančno ustreznejši sistem z angleščino kot edinim delovnim jezikom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-VZZAWLSA

COBISSID

41681506

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stritar, Mojca, Stabej, Marko (2009). Večjezičnost v institucijah Evropske unije. Jezik in slovstvo, letnik 54, številka 5, str. 57-72. URN:NBN:SI:DOC-VZZAWLSA from http://www.dlib.si

MLA:

Stritar, Mojca, Stabej, Marko. "Večjezičnost v institucijah Evropske unije." Jezik in slovstvo letnik 54. številka 5 (2009) str. 57-72.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZZAWLSA>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)