Opis
Kljub temu, da v sedanjem svetu največji delež tolmačenja opravijo prav tolmači v javnih službah (TJS), tovrstno tolmačenje povzroča veliko nejasnosti, predvsem kar zadeva vlogo tolmača in njegovo nevtralnost. Etični kodeksi določajo, da morajo tolmači svoje delo opravljati nevtralno in nepristransko, vendar pa imajo uporabniki TJS tolmača velikokrat za zagovornika, kar mu otežuje zagotavljanje nevtralnosti. Pretekle študije so pokazale, da je ohranjanje nevtralnosti eden največjih izzivov tolmačev v javnih službah. Pričujoči članek obravnava študije o vlogi tolmača v javnih službah; od prvih raziskav (denimo Roberts, 1997; Wadensjö, 1998; Pöchhacker, 2000), prek novejših (npr. Hale, 2008; Kalina, 2015, Valero Garcés, 2015), do najnovejših (denimo Balogh in Salaets, 2019; Şener in Kincal, 2019; Runcieman, 2020). Analize nekaterih etičnih kodeksov in strokovnih smernic se opirajo na posamezne primere. Številni avtorji se strinjajo, da so mnogi etični kodeksi in strokovne smernice nezadostni in da jih je treba ponovno premisliti. Prispevek zdržema obravnava razlike med področji, kjer se izvaja TJS (denimo v zdravstvenih ustanovah, šolah, socialnih zavodih).