Opis
Izhodišča. Namen presečne študije je bil ugotoviti prevalenco arterijske hipertenzije ter pojavljanje drugih dejavnikov ogrožanja, ki vplivajo na višino krvnega tlaka ter na razvoj srčnožilnih bolezni. Metode. Med decembrom 1987 in decembrom 1988 so avtorji pregledali 745 oseb, starejših od 20 let, stanujočih v Braniku, kar pomeni 60% celotne populacije. Rezultati. V Braniku se 23,4% preiskovancev zdravi zaradi arterijske hipertenzije. Dedež hipertonikov med vsemi preiskovanci s starostjo narašča: od 2,3 % v starostnemobdobju 20 do 29 let pa do 60,6% pri preiskovancih, ki imajo več kot791et. Delež hipertonikov z normalno telesno težo je značilno nižji od deleža normotenzivnih preiskovancev (p < 0, 01). Pri preiskovancih z več kot 130% idealne telesne teže pa je delež hipertonikov pomembno večji v primerjaviz nehipertoniki (p < 0,01). Delež hipertonikov, ki hrane nikoli ne soli, je večji od deleža normotenzivnih preiskovancev (p < 0,01). V skupini preiskovancev, ki hrano najprej poizkusi, nato soli, je delež hipertonikov značilno manjši od deleža nehipertonikov (p < 0,01). Glede navad pitja alkoholnih pijač (predvsem vina) smo ugotovili, da je delež hipertonikov, ki pijejo tudi izven obroka, pomembno višji od deleža normotenzivnih preiskovancev Med hipertoniki je manj kadilcev v primerjavi z normotenzivnimi preiskovanci. 4% vseh preiskovancev ima sladkorno bolezen. 60% diabetikov ima tudi arterijsko hipertenzijo, medtem ko se 10,3 % hipertonikov zdravi zaradi sladkorne bolezni. Zaključki. Rezultati študije kažejo na razmeroma visoko prevalenco arterijske hipertenzije. Višji dstotek hipertonikov ima v primerjavi z zdravimi preiskovanci čezmerno telesno težo in čezmerno uživa alkoholne pijače. V nasprotju z našimi pričakovanji pa so navade soljenja pri hipertonikih bolj zdrave v primerjavi z zdravimi preiskovanci.