Wilhelm von Humboldt je z raziskovanjem jezika v devetnajstem stoletju napovedal simbolični interakcionizem dvajsetega stoletja in začel dvestoletno duhovno zgodovino s poudarkom na komunikativnem subjektu kot intersubjektivnem akterju. Teorija komunikativnega delovanja Jürgena Habermasa, ki vključuje simbolični interakcionizem Georga Herberta Meada, hkrati sloni na Humboldtovem delu in spodbuja kritičen premislek o Meadu na makro ravni kulturne reprodukcije in družbene evolucije, ki presega socialno-psihološko sfero. Kot projekt kulturne kultivacije njegov model konverzacije dosega raven državnih interesov za ohranjanje individualne ustvarjalnosti v družbi z drugimi, upoštevanje jezika kot jasnega projekta socialne in kulturne politike ter razvoj konkretnih izobraževalnih institucij v interesu emancipiranega državljana. Reinterpretacija simboličnega interakcionizma pa se sooča z neskladnostjo med teorijo in prakso v pičli dediščini izobraževalne raznovrstnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V3LMBNJH

COBISSID

22322781

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

McLuskie, Ed (2003). Reading Humboldt through the theory of communicative action. Javnost (Ljubljana), letnik 10, številka 2, str. 25-44. URN:NBN:SI:DOC-V3LMBNJH from http://www.dlib.si

MLA:

McLuskie, Ed. "Reading Humboldt through the theory of communicative action." Javnost (Ljubljana) letnik 10. številka 2 (2003) str. 25-44.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3LMBNJH>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)

prejšnja

Kant, the press, and the public use of reason
2003
(prejšnja številka)