Svet se je skoraj nemudoma po izbruhu globalne finančne krize 2007-2009 odzval s številnimi zakonodajnimi reformami finančnega in bančnega sistema, ki temeljijo pred vsem na povišanju kapitalskih in likvidnostnih zahtev, regulaciji nereguliranih finančnih institucij, učinkovitejšem nadzoru, depozitnih garancijskih shemah, obravnavi tveganj, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti itd. Vendar težave, povezane s prevelikimi in preveč kompleksnimi bankami, tako imenovani "too-big-to-fail" ali celo "too-big-to-bail", ki so bistveno prispevale k nastanku in razsežnostim finančne krize, s tem niso rešene. Prispevek osvetli pokrizne predloge reforme strukture bančnega sistema na treh ravneh - na globalni ravni (G20), na ravni ZDA in EU ter na nacionalnih ravneh (Velika Britanija, Nemčija, Francija...). Poudarek je na pravnoinstitucionalnih vidikih ločitve investicijskega in komercialnega bančništva ter stališčih stroke o njenih prednostih in slabostih.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UBD6ETP1

COBISSID

15352401

Objavljeno

25.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Sega, Sanja (2016). Prednosti in slabosti ločitve komercialnega in investicijskega bančništva. Podjetje in delo, letnik 42, številka 8, str. 1470-1485. URN:NBN:SI:DOC-UBD6ETP1 from http://www.dlib.si

MLA:

Sega, Sanja. "Prednosti in slabosti ločitve komercialnega in investicijskega bančništva." Podjetje in delo letnik 42. številka 8 (2016) str. 1470-1485.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBD6ETP1>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)