Samoglasniški nizi so zaporednja dveh ali več samoglasnikov. Za slovenščino slabo raziskano področje dokazuje številne fonološke omejitve (homoorganski, i-jevski niz idr.) in omejitve v nadfonološkem sistemu. V knjižni slovenščini se pojavljajo kvečjemu v tvorjenkah (posebej krajšavah), prevzetih besedah in lastnih imenih, redki so medmetni; v posameznih narečjih je pojav bolj razširjen (izpad soglasnika ali njegova vokalizacija). - Skupno je bilo obravnavanih 5244 besed z nizi (SSJK: 5084 iztočnic, SP 2001: 160 krajšav). Samoglasniški nizi v slovenščini so praviloma dvočlenski (> 99 %), sredi besede (= 95 %), enonaglašeni ali nenaglašeni (po = 50 %), morfološki in padajoči (= 50 %). Uresničene so kombinacije vseh samoglasniških fonemov; izjema je /polglasnik/, ki se pojavlja na prvem mestu izključno v krajšavah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TZIQT18W

COBISSID

26052194

Objavljeno

14.06.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jurgec, Peter (2004). Fonologija samoglasniških nizov v slovenščini. Slavistična revija, letnik 52, številka 2, str. 119-140. URN:NBN:SI:DOC-TZIQT18W from http://www.dlib.si

MLA:

Jurgec, Peter. "Fonologija samoglasniških nizov v slovenščini." Slavistična revija letnik 52. številka 2 (2004) str. 119-140.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZIQT18W>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)