Opis
Namen: V zadnjih desetletjih so znanstveniki in strokovnjaki s področja javne uprave z vsega sveta preizkušali različne upravne reforme, s katerimi bi oblikovali modele upravljanja, ki bi bili primerni za izvajanje nalog javne uprave. Tako lahko danes razlikujemo med (vsaj) tremi konkurenčnimi modeli upravljanja. To so: novi javni menedžment, novo javno upravljanje in (neo)weberjanski model. Čeprav je vsak od teh modelov univerzalno uporaben, različne veje posameznih upravnih sistemov delujejo v različnih okoliščinah in opravljajo različne naloge. Članek obravnava vprašanje, ali in v kolikšni meri posamezne veje javne uprave v določenem upravnem sistemu podobno dojemajo globalne javnoupravne koncepte. Zasnova/metodologija/pristop: Članek s pomočjo primerjalne analize proučuje dojemanje globalnih javnoupravnih konceptov v različnih upravnih vejah. V študiji sta kot primera uporabljeni nemška finančna in socialna uprava, ki sicer izhajata iz podobno toge weberjanske tradicije, a se razlikujeta po nalogah, ki jih opravljata, in okoljih, v katerih delujeta. Rezultati temeljijo na raziskavi, opravljeni v lokalnih izpostavah obeh uprav. Ugotovitve: Ugotavljamo, da se v strukturnem in operativnem smislu v obeh upravah ohranja trdna weberjanska tradicija, kar kaže na močno odvisnost od zgodovinskega razvoja (t. i. odvisnost od poti) pri dojemanju upravljanja. So pa značilnosti novega javnega menedžmenta in novega javnega upravljanja bolj izrazite v socialni kot v finančni upravi, kar pripisujemo razlikam v nalogah in različnim odnosom, zlasti do političnih akterjev. Akademski prispevek k znanstvenem področju: Študija, ki dopolnjuje dosedanje podrobne analize (ne)uspešnosti posameznih reform javne uprave, obravnava dolgoročni razvoj strukture in dojemanja javne uprave, ki vključuje tudi več reform. Ob ugotovitvi, da upravna tradicija vsekakor vpliva na oblikovanje celotnega sistema javne uprave, se prispevek osredotoča na specifične učinke upravnih tradicij na posamezne organizacije, s čimer ponuja izhodišče za prihodnje primerjalne raziskave. Izvirnost/pomembnost/vrednost: Prispevek z izbiro primerjalne metodologije in empiričnih študij dokazuje, da se je namesto operacionalizacije reform javne uprave z večjim številom kazalnikov (po možnosti specifičnih za posamezno državo) bolj smiselno osredotočiti na minimalno število paradigem, ki jih je mogoče tudi jasneje razmejiti. S takim pristopom zagotavljamo podlago za razširitev primerjalne analize na druge države in upravne sisteme.