Članek se navezuje na drugo in tretje poglavje Mlinarjeve knjige Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Prva knjiga. Prostorsko-časovna organizacija bivanja na primeru razvojnega projekta Šmarje - Vrata v osrčje Slovenske Istre. Izkušnje projekta potrjujejo prispevek sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot tudi osebnih stikov (dnevne delovne migracije, prostočasne dejavnosti meščanov na bližnjem podeželju) k ozaveščanju prebivalcev podeželja o lastni odgovornosti za razvoj lokalne skupnosti. Izkušnje v izvajanju projekta so tudi pritrdile Mlinarjevi tezi o nujnosti večnivojskega povezovanja in partnerskega reševanja zadev. Samo deloma pa je bila potrjena Mlinarjeva teza o preusmeritvi k vsakdanjemu urbanizmu, ki brez sodelovanja strokovnjakov in brez določenih strokovnih znanj vseh udeležencev ne more zagotoviti optimalnih prostorskih ureditev širše podeželske skupnosti. Interdisciplinarni pristop in medsektorsko usklajevanje sta osnovi trajnostnega/vzdržnega razvoja tako na lokalni, pokrajinski in državni ravni.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TNGFPG8E

COBISSID

29482589

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Barbič, Ana (2010). Ali zapostavljeno podeželje Mestne občine Koper prevzema odgovornost za svoj lastni razvoj?. Teorija in praksa, letnik 47, številka 2/3, str. 550-563. URN:NBN:SI:DOC-TNGFPG8E from http://www.dlib.si

MLA:

Barbič, Ana. "Ali zapostavljeno podeželje Mestne občine Koper prevzema odgovornost za svoj lastni razvoj?." Teorija in praksa letnik 47. številka 2/3 (2010) str. 550-563.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNGFPG8E>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)