Tara je odrasla v posebni ameriški družini: oče avtoritativen, karizmatičen verski gorečnež, mama tiha, sposobna ženska z zdravilskim darom in Tara kot najmlajša od sedmih otrok, ki so se vsi rodili doma, niso hodili v šolo in dolgo niso imeli niti rojstnih listov. Živeli so na hribovski kmetiji in delali na očetovem odpadu, prepuščeni njegovi svojeglavosti in nezaupanju do družbe. Toda z Indijanske princese, divje gore, pod katero je odraščala, je Taro vabil drugačen svet, ki ni živel po verskih dogmah njenega očeta: svet, v katerem se ljudje niso pripravljali na konec sveta, ampak so se družili, hodili v knjižnice, gledališče ... in v šolo. Na lastno pest in z neverjetno zagrizenostjo je naredila sprejemni izpit in s 17 leti prestopila prag univerze. In spoznala, zakaj lahko izobrazbo enačimo s svobodo. Kot 30-letna doktorica zgodovine z britanskega Cambridgea je napisala spomine na odraščanje, ki bralcu jemljejo sapo. Postali so velika svetovna uspešnica in se uvrstili med knjige leta 2018. V izkušnji izolacije, ki se je zarezala v naša življenja, je njihovo sporočilo še jasnejše: kako neprecenljiva je svoboda znanja, gibanja, dela, mišljenja in izražanja lastnega mnenja.

Pravice