Namen članka je analizirati begunsko krizo v jugovzhodni Evropi med letoma 2015 in 2016 v kontekstu teorije sekuritizacije, kakor jo opredeljujejo vidni predstavniki Kopenhagenske šole varnostnih študij: Barry Buzan, Ole Waver in Jaap De Wilde. V analizi se osredotočava na Republiko Hrvaško in njeno neposredno okolico in raziskujeva ustrezne parametre, s pomočjo katerih ugotavljava, ali je bila sekuritizacija tega pojava uspešna. Sekuritizacijo nedavne begunske krize lahko opazujemo na mikro in makro ravni. Na makro ravni v analizi obravnavava tako odziv EU kot pomanjkljivosti v skupni migracijski in azilni politiki EU in nestrinjanje držav članic z metodami reševanja te krize. Na mikro ravni lahko na vpliv begunske krize pogledamo z dveh perspektiv: s perspektive različnih domačih akterjev, ki uporabljajo begunsko krizo kot orodje za politično mobilizacijo, in s perspektive vpliva na meddržavne odnose. Na obeh ravneh pa lahko opazimo akterje, ki zagovarjajo sekuritizacijo, in tiste, ki zagovarjajo desekuritizacijo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-T6E37YXM

COBISSID

34442845

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jakešević, Ružica, Tatalović, Siniša (2016). Securitization (and de-securitization) of the European refugee crisis. Teorija in praksa, letnik 53, številka 5, str. 1246-1264, 1278. URN:NBN:SI:DOC-T6E37YXM from http://www.dlib.si

MLA:

Jakešević, Ružica, Tatalović, Siniša. "Securitization (and de-securitization) of the European refugee crisis." Teorija in praksa letnik 53. številka 5 (2016) str. 1246-1264, 1278.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6E37YXM>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)