Odpisano knjižnično gradivo slovenskih knjižnic v obdobju 2005-2010 skozi prizmo nacionalne knjižnice

slovenski

2011

letnik 55, številka 2/3

knjižnično gradivo   nabava    odpis   statistični podatki   nacionalne knjižnice   Narodna in univerzitetna knjižnica    Ljubljana 

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Slovenija nima posebnega skladišča, kamor bi knjižnice shranjevale odpisano knjižnično gradivo, zato odpis gradiva, da bi ohranila kulturno dediščino, koordinira nacionalna knjižnica (NUK). Z vidika zakonodaje je predstavljena vloga nacionalne in ostalih knjižnic pri odpisu gradiva. Prikazan je odpis gradiva kot zadnja možnost v verigi pridobivanja gradiva NUK. Metodologija/pristop: Za obdobje 2005-2010 je narejena statistična analiza odpisa gradiva v posameznih vrstah knjižnic s pomočjo zbranih podatkov iz Centra za razvoj knjižnic (CeZaR) in seznami odpisanega gradiva, ki ga knjižnice pošiljajo v NUK. Opisan je protokol - preverjanje seznamov, izbor in pošiljanje gradiva v NUK ter nadaljnje ravnanje z njim. Predstavljene so pozitivne in negativne izkušnje pri vključevanju odpisanega gradiva v zbirko NUK. Rezultati: Rezultati kažejo, da fizično ohranjeno zastarelo gradivo odpisuje manj kot polovica splošnih knjižnic, 10% visokošolskih knjižnic, dobrih 5% specialnih knjižnic in samo 2% šolskih knjižnic. Deset let po zaključku projekta o izločanju in odpisu so rezultati za NUK več kot zadovoljivi. Omejitve raziskave: Ker nobena tuja nacionalna knjižnica nima podobnega vzorca za pridobivanje gradiv, se je študija omejila le na slovenski prostor. Izvirnost/uporabnost raziskave: Nakazana je pot za neustrezno izbrano gradivo ter usmeritev procesa odpisa v prihodnje.

17.07.2012