Primerjava rezultatov ekip po točkah in podrtih kegljih

slovenski

2016

letnik 64, številka 3/4

kegljanje   liga   pravičnost   svetovno prvenstvo   šport   tekmovalna uspešnost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Naš namen je bil ugotoviti, kakšne so razlike v tekmovalni uspešnosti ekip, kadar v kegljanju uspešnost določamo s točkami za zmago ali remijem posameznika (točke se štejejo glede na zmago na stezi v dvoboju; vsak keglja na štirih stezah) v primerjavi z vsoto podrtih kegljev. Po analizi vseh tekem na svetovnem prvenstvu 2015 je razvidno, da so pri moških vse tekme bile dobljene tako po točkah kot po številu podrtih kegljev; pri dekletih pa se je ena tekma končala z remijem po točkah, če bi upoštevali podrte keglje, pa bi se vse tekme končale z zmago ene ekipe. V Slovenski 1A moški in ženski ligi je odigranih v sezoni 2015/2016 po devetdeset tekem, samo štiri tekme pa so se tako pri moških kot ženskah po točkah končale z remijem. Če bi upoštevali število podrtih kegljev, bi se pri moških samo ena končala z remijem, pri ženskah pa nobena. Iz opravljene analize je razvidno, da je vztrajanje po točkovnem določanju ekipnega zmagovalca manj pošteno v primerjavi s podrtimi keglji in tudi organizacijsko (prenos števila podrtih kegljev v točke po stezah po posamezniku) časovno bolj zahtevno, zato bi bilo smiselno razmisliti o ponovni uvedbi vrednotenja uspešnosti ekip po številu podrtih kegljev.

16.12.2021