Opis
Izhodišče: Zlom kolka je pogosta poškodba starostnikov. Namen našega dela je bil preveriti vpliv zgodnje medicinske rehabilitacije na sposobnost gibanja. Zanimalo nas je tudi, kako na napredek rehabilitacije vplivajo starost, predpoškodbeno funkcionalno stanje hoje, stopnja samostojnosti pri osnovnih dnevnih aktivnosti, kognitivno stanje, trajanje hospitalizacije, zapleti pri zdravljenju in kraj bivanja pred poškodbo. Metode: V prospektivno raziskavo smo vključili 50 poškodovancev, ki so bili hospitalizirani na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana. Z De Morton lestvico funkcionalne zmogljivosti (DEMMI) smo ocenjevali sposobnost gibanja, s testom risanja ure pa kognitivno stanje. Podatke o poškodovancih smo pridobili iz bolnišnične medicinske dokumentacije in vprašalnika. Rezultati: Povprečni napredek v oceni DEMMI je bil 17,4 točk. Pri poškodovancih, ki so živeli sami, je bilo povprečje razlike ocene DEMMI 22,8 točk. Pri poškodovancih, ki so bili samostojni pri hoji in osnovnih dnevnih aktivnostih, je povprečje razlike ocene DEMMI znašalo 23,2 točk oziroma 20,5 točk. Pri poškodovancih, starejših od 90 let, in poškodovancih s kognitivnim upadom je bilo povprečje razlike ocene DEMMI 5,8 točk oziroma 15,4 točk. Učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije je bila odvisna tudi od trajanja hospitalizacije, in sicer je dosežek DEMMI za vsak dan hospitalizacije znašal 1,4 točke; odvisnosti od zapletov zdravljenja nismo potrdili. Zaključek: Zgodnja medicinska rehabilitacija starejših poškodovancev po zlomu kolka na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana je izboljšala njihovo sposobnost gibanja. Na izid vplivajo starost, kognitivno stanje, predpoškodbeno funkcijsko stanje in kraj bivanja pred poškodbo.