Disability, politics and culture in Kosovo

angleški

2014

letnik 53, številka 3/5

telo    hendikep   identiteta    zastopništvo   reprezentacija   politika    kultura    Kosovo 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Članek se osredotoča na socialne ukrepe, politiko in kulturne reprezentacije oviranosti v povojnem in neodvisnem (2008) Kosovu. Poroča o življenjskih razmerah ljudi z ovirami, ki so še naprej izključeni na več ravneh, zatirani, stigmatizirani in izpostavljeni nasilju. Pri razumevanju zastopništva raziskuje odnos med državo in gibanjem oviranih. Raziskuje tudi, kako oviranost funkcionira v kulturnih predstavah in sistemih reprezentacij. Predstavi tri okoliščine. Prvič, poskuša pokazati, da pravni instrumenti na področju oviranosti zagotavljajo de jure, ne pa tudi de facto enakopravnost. Obstoječi zakonski model oviranosti ni odpravil družbenih delitev in neenakopravnosti v širši družbeni strukturi Kosova. Drugič, pojasni, kako je participacija gibanja oviranih v političnih procesih na sploh in še zlasti v oblikovanju socialne politike načela hierarhijo Ždružbene geografijeŽ in kako nasprotuje ideologijam "neprizadetega telesa". Tretjič, oviranost - kot utelešeno stanje in oblika družbene identitete v kulturni imaginaciji - se predvsem nanaša na zavrženo telo. Kategorije, ki prevladujejo v diskurzivnih reprezentacijah, se nanašajo na fizično oviranost in tiste hendikepe, ki jih je povzročila vojna - druge oblike oviranosti pa so nevidne. Članek pokaže, kako telesne tehnike kot tudi socialni, ekonomski in kulturni diskurzi in formacije na Kosovu temeljijo na binarni matrici oviranega in neoviranega telesa in identitet.

21.01.2016