Meje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva poklica ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge študije, ki na različne načine problematizirajo omejenost socialne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev o tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih raziskav.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-RN3LJ3H3

COBISSID

172468995

DOI

10.51741/sd.2023.62.2-3.191-208

Objavljeno

23.11.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zorn, Jelka (2023). Ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela? Refleksija o socialnem delu ob spominjanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Socialno delo, letnik 62, številka 2/3, str. 191-208. URN:NBN:SI:DOC-RN3LJ3H3 from http://www.dlib.si

MLA:

Zorn, Jelka. "Ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela? Refleksija o socialnem delu ob spominjanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije." Socialno delo letnik 62. številka 2/3 (2023) str. 191-208.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN3LJ3H3>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)