Članek tematizira razmerje med razredno strukturo in kulturno potrošnjo v sodobnih družbah. Obravnava pristope k razmerju med kulturo in razredom v okviru sociologije kulture, medijskih študij, kulturnih študij in študij stratifikacije ter zavrne teze o domnevnem zatonu razredne strukturiranosti kulturnih preferenc in praks. Avtorja ugotavljata, da ima razredna klasifikacija tudi v Sloveniji jasne kulturne dimenzije kljub domnevnemu zatonu distinkcijske vloge visoke kulture in vseprisotnosti popularne kulture,ki ga ugotavljajo nekatere teoretske in empirične študije. Odnos med družbenim položajem in kulturnimi praksami ter okusom je sicer kompleksen in dekodirne strategije niso enostavno funkcija ekonomsko razumljenega razrednega položaja, vendar pa je s pomočjo historično specifičnega razumevanja kulturnega kapitala tudi v družbah kjer so taksonomične meje med razredi šibke (npr. Slovenija) mogoče ugotavljati jasno ločene razredno-kulturne formacije. Argumente avtorja ilustrirata z izbranimi podatki empirične študije Kultura in razred, ki je bila izvedena z vprašalnikom na vzorcu 820 prebivalcev Ljubljane in Maribora.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-RJGNHK5Z

COBISSID

30589789

Objavljeno

19.06.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Luthar, Breda, Kurdija, Slavko (2011). Razred in kulturne distinkcije. Teorija in praksa, letnik 48, številka 4, str. 982-1003, 1076. URN:NBN:SI:DOC-RJGNHK5Z from http://www.dlib.si

MLA:

Luthar, Breda, Kurdija, Slavko. "Razred in kulturne distinkcije." Teorija in praksa letnik 48. številka 4 (2011) str. 982-1003, 1076.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJGNHK5Z>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)