Opis
Tekst ponuja premislek o konceptu emancipacije in o tem, kako je le ta strukturiran kot politično delovanje, hkrati pa opisuje zgodovinski izvor koncepta ter kako ga razumejo trije pomembni politični filozofi: Karl Marx, Hannah Arendt in Jacques Ranciere. Vsi trije – posebej in z bistvenimi razlikami – politiko razumejo kot prostor za politično delovanje, ki vodi k emancipaciji v imenu enakosti. Da bi podrobneje ugotovili zgodovinski izvor koncepta emancipacije, se argumentacija besedila opira na njegovo elaboraciji v šoli »konceptualne zgodovine«, ki se ukvarja z zgodovinsko semantiko izrazov, etimologijo in spremembo pomenov izrazov, ki tvorijo ključno osnovo za sodobno kulturno, konceptualno in jezikovno razumevanje, nato pa povezuje to »predzgodovino« z Marxovim, Arendtinim in Rancierejevim razumevanjem koncepta emancipacije ter preizprašuje, kako se razlikujejo in so med seboj povezani, pri tem pa ponuja razmislek o tem, katere teoretične zaključke o konceptu emancipacije lahko izpeljemo iz teh odnosov. Posebno zanimanje je usmerjeno v to, kako danes razumemo koncept emancipacije, kdo je predmet emancipacije, kakšna je metoda in končni cilj emancipacije in, končno, kako nam lahko to razumevanje pomaga v današnjem času, ko se zdi, da potrebujejo emancipacijo bolj kot kadarkoli prej.