Odnos med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji med letoma 1966 in 1991 v luči arhiva republiške verske komisije : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2020

1966-1991   Cerkev in država   Cirilmetodijsko društvo/Slovensko duhovniško društvo   katoliški tisk   laiški apostolat   odnos država-Cerkev v Sloveniji   redovne skupnosti   slovenska verska komisija   Teološka fakulteta v Ljubljani   verska svoboda

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Doktorsko delo obravnava ključna torišča odnosa med državo in Cerkvijo v Sloveniji v obdobju 1966-1991, s čimer zapolnjuje obstoječo vrzel v slovenski historiografiji. Avtor v njem razčlenjuje taktike slovenske komunistične oblasti v odnosu do krajevne Cerkve in pojasnjuje posledice totalitarističnih praks za slovenske katoličane in cerkveno hierarhijo na osnovi analitičnega pristopa, osredotočenega na izčrpno arhivsko gradivo slovenske verske komisije. Za merilo presojanja politike režima do Cerkve v Sloveniji je vzeta opredelitev verske svobode iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki mu je z ratifikacijo pet let kasneje vsaj deklarativno pritrdila tudi jugoslovanska oblast. V tej luči so predstavljeni zakonski in administrativni ukrepi oblasti glede delovanja verskih skupnosti ter učinek teh ukrepov na pastoralno dejavnost Cerkve in apostolat njenih članov. Razprava nadalje osvetljuje postopanje slovenske oblasti s Teološko fakulteto v Ljubljani ter njen odnos do moških in ženskih redovnih skupnosti, kakor tudi položaj slovenskega katoliškega tiska in režimsko politiko diferenciacije s pomočjo duhovniškega društva. Precejšnja mera pozornosti je namenjena udejstvovanju Cerkve v Sloveniji v prid svobode veroizpovedi in njenemu prispevku k demokratični preobrazbi slovenske družbe. Na tej osnovi sloni primerjava pravnega in dejanskega položaja Cerkve v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob vsem navedenem avtor vseskozi motri tri ravni odnosa med oblastjo in Cerkvijo v Jugoslaviji oziroma Sloveniji (Sveti sedež-Jugoslavija, slovenska republiška oblast-vodstvo krajevne Cerkve, lokalna oblast-župnijska občestva) ter analizira njihov medsebojni vpliv. Rezultate raziskave je mogoče strniti v ugotovitev, da je komunistična oblast (najprej predvsem na zvezni ravni, po letu 1971 pa večidel v okviru republik) v imenu ustavnega določila o ločitvi države in Cerkve ter religiji kot zasebni zadevi posameznika sprejemala specifične zakonske določbe z namenom, da z izločitvijo Cerkve iz javnega življenja zavaruje pridobljen oblastni monopol.

23.05.2023