Präfixal-präpositionale Verhältnisse bei Slowenischen präfigierten Verben - kontrastiert mit dem Deutschen

nemški

2008

glagol   kolokacije   nemščina   predložni morfemi   predponske tvorjenke   slovenščina   vezljivost

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen prispevka je kontrastivna predstavitev glagolskih predponsko-predložnih razmerij v slovenščini in nemščini, ki s tvorbno-pretvorbenega in skladenjskega vidika potrjuje tvorbno, pomensko in skladenjsko moč glagolov ter tovrstne podobnosti in različnosti med jezikoma. Tako se slovenske predponsk(obraziln)e tvorjenke lahko delijo na naslednje različice: 1) glagolske sestavljenke kot predponskoobrazilne modifikacijske tvorjenke s predponskim obrazilom (s pretvorbno vrednostjo prislova v skladenjski in pomenski podstavi, tudi faznost je časovnoprislovna); 2) glagolske izpredložne (predponskoobrazilne) tvorjenke, ki so tudi (vsaj drugotno) modifikacijske (predponsko obrazilo je samo enakoizrazno s skladenjsko- in pomenskopodstavnimi predložnimi morfemi v frazeološkem glagolu); 3) izpredložnozvezne izpeljanke (z dovršnim predložnim glagolskim primitivom dati, narediti, postati, izraziti v skladenjski podstavi), in še na podskupino izpeljank s samo vidsko predpono (kot pretvorbo skladenjskopodstavnega narediti, postati); te izpeljanke so še najbolj čistovidske. Na zgledu podstave nesti in njenih besedotvornih in pomensko-skladenjskih zmožnosti se potrjuje domneva, da prostorsko-časovna vrednost predpon odpira možnost okoliščinskih predložnih razmerij, nasprotno pa metonimični pomenski prenosi v predponah z metaforično oz. lastnostno/količinsko vrednostjo ne uvajajo predložnih razmerij oz. jih celo ukinjajo. Pri enakozvočnih predponskih obrazilih in predložnih morfemih v okviru istega glagola gre za skladenjskopomensko komplementarnost v smislu prostorsko-časovne predponskoobrazilne usmernosti in predložne razmernosti, v nasprotnem primeru se težišče vezljivosti prevesi na predlog. Dvojo (predložno ali brezpredložno) vezavo omogoča dovolj široka pomenskost glagola; v teh primerih gre za glagole, ki predvidevajo vsaj tri potencialne udeležence, od katerih je lahko eden neizražen, ker je sestavni del glagola ali izraženega (sestavljenega) udeleženca. Predložnomorfemska raba glagolov glede na stopnjo leksikalizacije predložnih glagolskih morfemov ločuje leksikalizirane glagolske proste morfeme in neleksikalizirane udeleženske izglagolske morfeme. Leksikalizacija predložnih morfemov s polnopomenskimi neprimarnimi glagoli lahko njihove prvotne specializirane pomene posploši.

18.06.2010