Prispevek obravnava dolžnosti sodnikov rednih sodišč v zvezi z uporabo Ustave pri odločanju o konkretnih primerih. Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani ne samo na zakon, temveč tudi na Ustavo. Iz tega izhaja, da morajo sodniki poznati prakso Ustavnega sodišča in njegove odločitve uporabljati pri razlagi zakonov. Če sodišče meni, da je zakon ali njegova posamezna določba, ki bi jo moralo uporabiti, v neskladju z Ustavo, pa mora prekiniti postopek in začeti postopek za presojo ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Avtorica meni, da je ta dolžnost sodišča še pridobila pomen zaradi novejšega stališča Ustavnega sodišča, po katerem pobudniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti, dokler ni tudi v zvezi s temi očitki izčrpal vseh pravnih sredstev v postopku pred rednimi sodišči.

Pravice