Glukagonom
Glucagonom

slovenski

2003

letnik 42, številka 4

Glukagonom   Trebušna slinavka, novotvorbe   Anemija    Eritem kronični, migracijski   Kaheksija    Kožne bolezni   Sladkorna bolezen    Srednja leta   Tromboembolija   rak (medicina)   trebušna slinavka    novotvorbe 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod. Glukagonom je redek, nevroendokrini tumor, ki se razvije iz celic alfa trebušne slinavke. Značilnost tumorja je povečana tvorba glukagona, čeprav lahko proizvaja tudi druge hormone. V večini primerov je glukagonom maligen, ob odkritju ima več kot polovica bolnikov že zasevke. Najpogosteje zbolijo bolniki med 50. in 70. letom starosti. V klinični sliki glukagonoma opažamo značilen nekrolitični migrirajoči eritem, moteno toleranco za glukozo ali sladkorno bolezen, hujšanje, normocitno anemijo, trombembolizme in motnje črevesne gibljivosti. Vsi ti znaki so značilnost tako imenovanega sindroma glukagonoma. Prikaz primera. Proučili smo 53-letno bolnico, pri kateri se je sindrom glukagonoma pojavil z vsemi značilnimi znaki. Čas do diagnoze je bil tri leta. Med operacijo v trebušni votlini razsoja bolezni nismo našli. Dva centimetra velik tumor se je nahajal v repu trebušne slinavke. Tumor je bil izrezan z varnostnim robom. Bolnica je uspešno okrevala. S histopatološkim pregledom tkivnih vzorcev trebušne slinavke in tumorja smo ugotovili benigen nevroendokrini tumor, vrste glukagonoma. Zaključek. Na glukagonom moramo pomisliti pri bolnikih, ki imajo nepojasnjen kronični migrirajoči eritem, posebno v povezavi s spremembami v ustni sluznici, z moteno toleranco za glukozo ali sladkorno boleznijo, normocitno anemijo ter s hujšanjem. Edino uspešno zdravljenje je popolna kirurška odstranitev tumorja pri zamejeni bolezni. Desetletno preživetje bolnikov z zamejeno boleznijo je okoli 64%, pribolnikih z zasevki pa okoli 50%. Ker tovrstni tumor ni pogost, so bila preživetja izračunana le pri majhnih skupinah bolnikov.

26.06.2015