Sur l’expression de la modalité épistémique au moyen des formes verbales en français et en italien et les constructions équivalentes en serbe

francoski

2023

letnik 15, številka 1

enostavni prihodnjik   epistemična modalnost   francoščina   italijanščina   srbščina   zloženi prihodnjik

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku najprej predstavljamo epistemično rabo (enostavnih in zloženih) prihodnjikov v francoščini in italijanščini, da bi ugotovili stopnjo prekrivnosti njihove rabe v obeh jezikih. Nato skušamo opredeliti srbske ustreznice tovrstnih struktur. Iz teoretičnih razprav o enostavnem in zloženem prihodnjiku je razvidno, da glagolske zveze v prihodnjiku v obeh jezikih pogosto nadomešča zveza z glagolom morati (it. dovere), zato je v okviru naše razprave nujna tudi analiza te strukture. Na podlagi kontrastivne analize smo proučili primere iz korpusa, sestavljenega iz francoskih romanov in njihovih italijanskih prevodov, italijanskih romanov in njihovih francoskih prevodov ter iz srbskih prevodov vseh obravnavanih besedil.Analiza korpusnih zgledov je prinesla naslednje ugotovitve: francoski epistemični prihodnjik se pojavlja v drugačnih kontekstih kot italijanski: enostavni prihodnjik v sodobni francoščini ni rabljen (nadomestila ga je struktura z epistemičnim glagolom devoir ‚morati‘), pa tudi sicer je epistemični prihodnjik v francoščini precej manj pogost kot v italijanščini.V italijanščini sta obe obliki epistemičnega prihodnjika še vedno dokaj razširjeni.V srbščini prihodnjiki ne morejo izražati epistemične modalnosti, zato se je kot najpogostejši označevalec tovrstne modalnosti uveljavila glagolska struktura mora da, ki ji sledi spregani polnopomenski glagol (v slovničnem času, ki domnevo ustrezno umešča v časovni okvir). Ta struktura je združljiva z vsemi stopnjami epistemične modalne lestvice.

19.01.2024