Tipičen tradicionalni model kazenskega postopka je zasnovan na premisi o neodvisnem in nepristranskem sodniku, ki bo v kontradiktornem postopku odločil o krivdi ali nedolžnosti obdolženca ter mu odmeril vrsto in višino kazni. Sporazumevanje o priznanju o krivdi takšno tradicionalno perspektivo kazenskega postopka radikalno spreminja. O vprašanju obdolženčeve krivde ali nedolžnosti se ne odloča več na podlagi izvedenega dokaznega postopka na glavni obravnavi, ampak na podlagi neformalnih pogajanj med tožilstvom in obrambo. Rezultat pogajanj, to je obdolženčevo priznanje krivde, pa je pogosto posledica pritiska, ki ga "ponudba milejše kazni" ustvarja na obdolženca. Gre za svojevrstno dilemo, ki jo ameriški pravniki označujejo z rekom: "Plead guilty and get mercy or go to trial and get justice". Pri sporazumevanju o priznanju o krivdi tako govorimo o sistemu, ki priznanje postavlja na prvo mesto med vsemi dokaznimi sredstvi, kar močno spominja na neki drug, davno preživet dokazni sistem, ki je temeljil na torturi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-QIB8W6FN

COBISSID

14632017

Objavljeno

19.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jelenič Novak, Mitja (2015). Sporazumevanje o priznanju o krivdi - institut, ki je kazenski proces postavil na stranski tir. Podjetje in delo, letnik 41, številka 6/7, str. 1133-1143. URN:NBN:SI:DOC-QIB8W6FN from http://www.dlib.si

MLA:

Jelenič Novak, Mitja. "Sporazumevanje o priznanju o krivdi - institut, ki je kazenski proces postavil na stranski tir." Podjetje in delo letnik 41. številka 6/7 (2015) str. 1133-1143.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIB8W6FN>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)