Opis
Izhodišča: V poklicni rehabilitaciji je poleg dejavnosti, ki so usmerjene v razvijanje delovnih zmožnosti, velik poudarek na psihosocialni rehabilitaciji z različnimi vsebinami in cilji, ki se nanašajo na izboljšanja kakovosti življenja, počutja, samopodobe ter učinkovitejšega spoprijemanja in obvladovanja težav in omejitev. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se pri osebah, vključenih v poklicno rehabilitacijo, kaže napredovanje na področju različnih psiholoških in psihosocialnih dejavnikov, ali se na teh področjih pojavljajo razlike med osebami s pozitivnim izidom rehabilitacije in tistimi z negativnim izidom in med skupinama oseb s prevladujočimi telesnimi in duševnimi težavami. Metode: V raziskavi je sodelovalo 34 oseb, vključenih v programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v Centru za poklicno rehabilitacijo Maribor. Udeleženci so Vprašalnik za oceno izboljšanja zdravja (BHI2) izpolnili dvakrat, ob začetku in ob zaključku rehabilitacije. BH12 predstavlja novo metodo ocenjevanja in v Sloveniji še ni bil uporabljen. Je standardiziran psihodiagnostični instrument, ki so ga avtorji razvili za psihološko ocenjevanje bolnikov in spremljanje sprememb med rehabilitacijo. Rezultati: Rehabilitacijo je s pozitivnim izidom, to je z zaposlitvijo, zaključilo 77 % udeležencev raziskave; 23 % smo jih ob zaključku ocenili kot nezaposljive. V primerjavi z začetno oceno smo ob zaključku rehabilitacije ugotovili številne spremembe na področjih, ki smo jih ocenjevali z BHI2. Največji napredek (p<0,01) so pokazali rezultati na lestvicah za oceno depresije, anksioznosti, neprilagojenosti, nasilja, nezadovoljstva z delom in ocenjene stopnje maksimalne bolečine. Zmerno izboljšanje (p<0,05) so našli pri lestvicah za oceno pritožb v zvezi z bolečinami, sovražne nastrojenosti, mejne osebnostne motnje (angl. borderline), zlorabe substanc, družinskega nesoglasja in ocenjene stopnje minimalne bolečine, medtem ko smo pri rezultatih ostalih lestvic sicer našli trend izboljšanja, vendar razlike niso bile statistično značilne. Večje izboljšanje ocen z BHI2 je povezano s pozitivnim rehabilitacijskih izidom. V skupini oseb, ki so se ob zaključku zaposlile, smo ugotovili statistično značilne razlike, pri udeležencih, ki so bili ob koncu rehabilitacije ocenjeni kot nezaposljivi, pa jih ni bilo. Zaključek: Rezultati kažejo na pozitiven vpliv rehabilitacije, tako v smislu deleža oseb, ki se zaposlijo, kot tudi pozitivnih sprememb na področju psiholoških in psihosocialnih dejavnikov ter zadovoljstva z delom. Ugotavljamo, da je vprašalnik BHI2 koristen pripomoček pri ocenjevanju rehabilitacijskih potreb in načrtovanju rehabilitacije, saj pokriva širok spekter telesnih, čustvenih, osebnostnih in psihosocialnih dejavnikov, s čimer omogoča celovit vpogled v posameznikovo stanje ter z zaporednimi ocenjevanji omogoča oceno napredovanja v programih rehabilitacije.