V prispevku prikazujemo razvoj koncepta brezposelnosti in polne zaposlenosti delovne sile. Klasični liberalistični model ekonomskega mišljenja je predpostavljat polno zaposlenost produkcijskih faktorjev in s tem tudi polno zaposlenost delovne sile. Vsako morebitno neskladje naj bi avtomatično razreševal cenovni mehanizem. Brezposelnost je v teh okvirih lahko zgolj prostovoljna. V nasprotju s tem razloži Marx brezposelnost oziroma industrijsko rezervno armado kot nujno posledico in pogoj za kapitalistično akumulacijo kapitala. Vendar je meščanska ekonomska teorija šele s Keynesom sprejela predpostavko o praviloma nepopolnem izkoriščanju proizvodnih faktorjev in o neprostovoljni brezposelnosti. Večina industrijskih dežel je po 2. svetovni vojni sprejela polno zaposlenost kot enega od pomembnih ciljev nacionalne ekonomske politike. Brezposelnost pa je poleg ekonomske postajala tudi čedalje bolj pomembna socialna kategorija. V drugem delu prispevka s pomočjo Beveridgeve definicije polne zaposlenosti in s pomočjo U-V metode za izračunavanje vrst brezposelnosti preverjamo tezo o polni zaposlenosti delovne sile v Sloveniji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-Q2BTVQ31

COBISSID

8813661

Objavljeno

19.06.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Drobnič, Sonja (1985). Polna zaposlenost delovne sile. Družboslovne razprave, letnik 2, številka 3, str. 31-42. URN:NBN:SI:DOC-Q2BTVQ31 from http://www.dlib.si

MLA:

Drobnič, Sonja. "Polna zaposlenost delovne sile." Družboslovne razprave letnik 2. številka 3 (1985) str. 31-42.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2BTVQ31>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)