Karantanci so bili prvo slovansko ljudstvo, ki je bilo pokristjanjeno in za misijonarje se je odprlo povsem novo polje delovanja. Misijonarji so se tako v Karantaniji kot v Panoniji srečevali z velikimi težavami pri svojem delu, sprejem nove vere pa je bil enormen izziv tudi za gentilnoreligiozne družbe. Razprava opozarja na težave in strategije pri vzpostavljanju jezikovne komunikacije, ki je predpogoj pokristjanjevanja, na pomen pokristjanjevanja od zgoraj, kot tudi na pomen, da so prišli misijonarji kot gostje, in ne vsiljivci. Obravnavana je integracijska vloga krščanstva, kot tudi družbene spremembe, ki so bile zvezane s prihodom krščanstva v gentilnoreligiozna okolja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO

COBISSID

57588322

Objavljeno

08.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Štih, Peter (2015). Ko je Cerkev začela govoriti slovansko. Zgodovinski časopis, letnik 69, številka 1/2, str. 8-40. URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO from http://www.dlib.si

MLA:

Štih, Peter. "Ko je Cerkev začela govoriti slovansko." Zgodovinski časopis letnik 69. številka 1/2 (2015) str. 8-40.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO>

Zgodovinski časopis
1947-
(Zbirni zapis)