Oblikovanje in razumevanje pojma javnost v slovenskem knjižnem jeziku

slovenski

1998

letnik 35, številka 2

slovenščina    javnost    terminologija    lingvistika 

Narodna in univerzitetna knjižnica

Povzetek. V prispevku smo skušali slediti razvoju besede javnost v slovenščini, in sicer od druge polovice 19. stoletja do današnje rabe v družboslovju. Prevzeta iz srbohrvaščine zaradi potrebe po abstraktnem poimenovanju, ki ga je povzročila intelektualizacija življenja v drugi polovici 19. stoletja (in se ji je razvijajoči se slovenski knjižni jezik moral prilagoditi), se je do konca II. svetovne vojne uporabljala predvsem v 1. in 2. slovarskem pomenu (1 pripadniki družbenopolitične skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari; 2. javno življenje, delovanje). Družbeno-politične spremembe po vojni so pogostnost besede povečale, in sicer zaradi poudarjanja javnosti kot odločilnega dejavnika pri kritiki in soodločanju o družbenih in političnih zadevah. Razvoj družboslovnih strok pa je v 90. letih povzročil spremembo v slovnični rabi besede, iz neštevnega samostalnika je nastal števni, beseda se torej uporablja tudi v množini kot kazalnik nehomogene javnosti (v strokah se tako govori o javnostih, predvsem vzvezi z odnosi z javnostmi, ki je slovenski strokovni izraz za angleško zvezo Public Relations). V komunikologiji pa se je pojavilo tudi razmišljanje o njeni (za terminološko rabo neidealni) večpomenski rabi. Stroka je eno izmed pomenskih razsežnosti poimenovala z javna sfera in pozna tudi javno mnenje, težave pa za strokovno rabo povzročata druga dva pomena. Čeprav sta v besedilu nezamenljiva, si komunikološka stroka prizadeva za novo poimenovanje enega izmed pomenov, saj ji sedanje stanje povzroča težave pri prevajanju iz angleščine. To možnost daje stroki institucija terminološkega dogovora.

04.04.2013