Cilj članka je ugotoviti, kako je bila Republika Slovenija (oz. njena strokovna in diplomatska elita) kot predsedujoča Svetu EU v prvi polovici leta 2008 opremljena s kompetencami za izrabo mehkih virov vpliva, ki naj bi jih skladno s teorijo v EU imele male države članice. Članek analizira rezultate ankete, izvedene med več kot 600 državnimi uslužbenci, ki so pri predsedovanju sodelovali z vsebinskimi nalogami. Rezultati kažejo, da pri izvajanju nalog ni bilo problematično trdo znanje, pač pa so bile dosti bolj potrebne mehke veščine. Glede na - sicer subjektivno - oceno nosilcev predsedovanja slovenska državna uprava ne izkorišča dovolj svoje majhnosti, kinaj bi ji omogočala večjo učinkovitost, saj jo pestijo problemi med- in znotrajresorskega usklajevanja, hierarhičnost, ki zlasti vpliva na (ne)informiranost, in pa nizka stopnja neformalnih stikov med uslužbenci.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-P2XMG1BR

COBISSID

28647517

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetličič, Marjan, Kajnč Lange, Sabina (2009). Neformalni viri vpliva v EU. Družboslovne razprave, letnik 25, številka 61, str. 59-79. URN:NBN:SI:DOC-P2XMG1BR from http://www.dlib.si

MLA:

Svetličič, Marjan, Kajnč Lange, Sabina. "Neformalni viri vpliva v EU." Družboslovne razprave letnik 25. številka 61 (2009) str. 59-79.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P2XMG1BR>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)