Obsežni migracijski tokovi danes finančno močno obremenjujejo precej držav in postavlja se vprašanje, ali lahko država gostiteljica po mednarodnem pravu zahteva od države izvora odškodnino za stroške sprejema ljudi, ki so iz nje morali zbežati. Za uspešno uveljavljanje odškodnine v takih primerih je treba najprej dokazati, da so ljudje iz države izvora zbežali zaradi njenih ravnanj. Nato je treba prepričljivo utemeljiti podlago odškodninskega zahtevka, ki temelji bodisi na kršitvi obveznosti nepovzročanja množičnih valov migrantov, ki jo država izvora državi gostiteljici dolguje posamično, bodisi na samih kršitvah človekovih pravic, kot obveznosti erga omnes partes, ki jih država izvora dolguje določeni skupini držav, del katere je tudi država gostiteljica, ki jo te kršitve še posebej prizadenejo. Nazadnje je treba opredeliti nastanek škode, to so vsi stroški, ki so v dovolj neposredni povezavi s protipravnim ravnanjem, ki se jim država gostiteljica ne more izogniti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-P2GJVJFU

COBISSID

16540241

Objavljeno

05.06.2019

Metapodatki

Citiranje

APA:

Krajnc, Marko (2018). Mednarodnopravno upravičenje države do odškodnine za stroške sprejema migrantov. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letn. 78, str. 47-73, 104-105. URN:NBN:SI:DOC-P2GJVJFU from http://www.dlib.si

MLA:

Krajnc, Marko. "Mednarodnopravno upravičenje države do odškodnine za stroške sprejema migrantov." Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991) letn. 78 (2018) str. 47-73, 104-105.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P2GJVJFU>

Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)