Satanov tango (1985), literarni prvenec Lászla Krasznahorkaija, je eno temeljnih del sodobne madžarske proze. Z epiko velikega zamaha, izvirnim konceptom in satanovim plesom kot silovito vizijo propadanja je takoj vzbudil izjemno zanimanje in številna priznanja tako doma kot v tujini. V ospredju romana je zgodba o negativnem Mesiji, lažnem profetu, preko katerega avtor tematizira zmago sle po oblasti in nasilju, nerešljiva vprašanja o človeški naravi, naivno zaupanje preprostih ljudi samooklicanim vodjem ter kolektivno nemoč. Osrednji lik romana Irimiás je manipulator, klatež, bivši zapornik, ki zlorabi obup vaščanov v propadlem in blatnem podeželskem zaselku. Pod pretvezo upanja v boljšo prihodnost vaščane odvede v »obljubljeno« deželo, pred tem pa iz njih zmami še zadnje prihranke. Nazadnje se izkaže, da vse skupaj ni samo potegavščina spretnega prevaranta, ampak tudi malverzacija agenta tajne službe. Po več kot tridesetih letih od njegovega nastanka je Satanov tango še kako aktualno delo, saj prav v zadnjih letih doživlja ponoven vzpon in številne nove prevode. Po njem je znameniti madžarski režiser Béla Tarr posnel tudi istoimenski kultni film.

Pravice