Socialna opora je dejavnik preprečevanja bolezni in izboljševanja zdravja, kot so dokazale mnoge študije po svetu. Večino opore v bolezni nudijo socialna omrežja, najpogosteje sorodniška, pomembni pa so tudi prijatelji, sodelavci in sosedi. Socialna opora vpliva na fizične, psihične in socialne dimenzije zdravja, kar je izzvalo interes po ugotavljanju, ali je mogoče z intervencijami povečati blagodejne učinke socialnih omrežij. Ugotovitev teh študij še ni mogoče enoznačno strniti in posplošiti. V okviru projekta Socialna integracija starostnikov v Sloveniji so bili v letu 2005 na priložnostnem vzorcu zbrani kvantitativni in kvalitativni podatki o socialni opori starejših v bolezni, ki kažejo na naraščanje pomena sorodniških omrežij na tem področju. S kvalitativnimi metodami so bile tudi identificirane oblike pomoči v bolezni v zvezi s pojmovanjem zdravja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-OHYTRRBL

COBISSID

2648683

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pahor, Majda, Domajnko, Barbara (2007). Kdo me bo gledal? Socialna opora, zdravje in bolezen starejših ljudi. Teorija in praksa, letnik 44, številka 1/2, str. 254-276. URN:NBN:SI:DOC-OHYTRRBL from http://www.dlib.si

MLA:

Pahor, Majda, Domajnko, Barbara. "Kdo me bo gledal? Socialna opora, zdravje in bolezen starejših ljudi." Teorija in praksa letnik 44. številka 1/2 (2007) str. 254-276.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHYTRRBL>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)