Stanje in težnje razvoja rabe prostora v Sloveniji in primerjava z evropskimi državami : doktorska disertacija
Land use and its changes in Slovenia compared to the European countries : doctoral dissertation

slovenski

doktorska dela

2019

dejanska raba   disertacije   Evropa   geodezija   grajeno okolje   model   namenska raba   pokrovnost   prehodne matrike   prostor   razvoj   Slovenija   trajnost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prostor razumemo kot končno in omejeno dobrino z razvojnimi potenciali in omejitvami, ki izhajajo iz naravno geografskih, gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov. Zaradi številnih konfliktov interesov v prostoru in vse večjega pritiska kapitala na odločitve o umeščanju dejavnosti v prostor se v stroki vse bolj kaže potreba po stalnem spremljanju stanja v prostoru, bolj učinkovitem nadzoru spreminjanja rabe prostora in usmerjanju prostorskega razvoja, ki temelji na kakovostnih raziskavah in podatkih. Glavni namen doktorske disertacije je bil zato raziskati razvoj rabe prostora skozi čas ter procese, ki vplivajo na ugotovljene spremembe, ter pokazati, da je trajnostni prostorski razvoj v Sloveniji v veliki meri odvisen od stanja in trendov spreminjanja rabe prostora. V ta namen smo v metodološkem delu razvili model raziskovanja rabe prostora, ki združuje sicer že znane metodološke pristope k raziskovanju stanja, sprememb in trendov spreminjanja rabe prostora, vendar z možnostjo uporabe različnih baz prostorskih podatkov na različnih prostorskih ravneh prispevka k celovitejšemu vpogledu v razvoj rabe prostora. Model smo nato preizkusili na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni z uporabo podatkov o pokrovnosti, dejanski in namenski rabi prostora. Rezultati so pokazali na podobnosti sprememb in razvoja rabe prostora na evropski ravni, med izbranimi evropskimi državami. S poglobljeno analizo na nacionalni in lokalni ravni smo pokazali na nekatere procese razvoja rabe prostora (npr. razvoj pozidanih zemljišč ob avtocestnem križu, zaraščanje območij s slabšo dostopnostjo in demografskim praznjenjem), katere lahko pripišemo družbenim, gospodarskim in okoljskim dejavnikom, ki so značilni za Slovenijo. Tako smo lahko dodatno potrdili delovno hipotezo, da je trajnostni prostorski razvoj v Sloveniji v veliki meri odvisen od stanja ter trendov spreminjanja rabe prostora, na kar dejansko vplivajo različni družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki.

12.05.2023