Opis
V raziskavi smo skušali oceniti vpliv genotipa in gostote naselitve na počutje živali, hematološke in biokemijske parametre seruma brojlerjev v 28 dnevnem poskusu. Dvesto sedem štiri tedne starih brojlerjev provinienc Anak Titan in Arbor Acre smo naključno porazdelili v tri oddelke z gostoto naselitve 8,3, 11,1 in 14,3 ptic/m2, kar je ustreyalo 17, 22 in 30 pticam na oddelek (2,01 X 1,00 m) v faktorskem poskusu 2x3. Za vsako obravnavo smo imeli po tri ponovitve. Počutje živali smo ocenjevali z ocenami za držo telesa, perje, žulje na nogah, kljuvanje, odrivanje, preganjanje, spopade in smrtnost. V vzorcih krvi smo določili hematokrit (PCV), število rdečih krvničk (RBC), belih krvničk (WBC), hemoglobin (Hb), srednji volumen eritrocitov (MCV), srednjo maso hemoglobina na eritrocit (MCH) in srednjo koncentracijo hemoglobina v hematokritu (MCHC). Krvni serum smo uporabili za določitev vsebnosti skupnih beljakovin, albumina, globulina, glukoze, holesterola in kreatinina. V poskusu nismo opazili z genotipom povzročenih razlik v indikatorjih počutja (P > 0,05). Gostota naselitve je ynačilno (P < 0,05) vplivala na pogostnost odrivanja, lovljenja in bojev, ki smo jih najpogosteje opazovali pri najgosteje naseljenih živalih. Med različnimi genotipi in naselitvenimi različicami nismo opazili razlik v hematološkem profilu (P > 0,05). Genotip in gostota naselitve ravno tako nista vplivala na biokemijske parametre v krvnem serumu (P > 0,05). Pri nobenem od proučevanih parametrov nismo opazili interakcij med genotipom in gostoto naselitve. Zaključujemo, da tudi najvišja gostota naselitve, 14,3 živali/m2 ni povzročala značilnega stresa.