Textuniversalien - Betrachtung an konkreten Texten/Textereignissen

nemški

1998

letnik 38, številka 1

tekstna lingvistika   besedilni pojavi

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Besedilne univerzalije - ob konkretnih besedilih/besedilnih pojavih. Iskanje besedilnih univerzalij je deziderat jezizkoslovnega diskurza. Z zzanimanjem zalastnosti, ki niso značilne le za en jezik, so si jezikoslovci priskrbeli slovnična spoznanja, ki so v skladenjski teoriji in določevanju LAD (language acquistition device) dosegla vrhunec pri N.Chomskyju. Hkrati je ločeno potekalo iskanje jezikovnih univerzalij, ki se je izkazalo kot uspešno in pripeljalo tudi do prikazov v priročnikih. Kot univerzalije razumemo lastnosti in funkcije, ki so lastne vsem jezikom ali vsaj večini jezikov. Raziskovanje univerzalij je uplahnilo v fazi lingvistične znanstvene zgodovine, ko se je raziskovanje slovnice razširilo od stavka na besedilo. Uveljavila se je znanost o besedilu, besedilna lingvistika in besedilna pragmatika. Njena glavna spoznanja temeljijo v pojmovanju predmeta besedilo kot dokončna enota jezikovngea izreka, v identifikaciji transfrastičnih povezav besedilne strukture, kar vodi v besedilno slovnico, in v razvoju pojma besedilna vrsta vdistinktivnem področju pojmovanja za jezikovni sistem. V znanstvenozgodovinskem kontekstu je ugotovljena neistočasnost raziskovanja univerzalij in besedila, tako da vprašanje besedilnih univerzalij še ni rešenoin je predmet pričujoče študije. Vprašanje je obravnavano s primeri štirih sag, torej štirih besedil z določeno funkcijo, ki spadajo med enostavneoblike in jih je mogoče najti vsepovsod. Rezultat študije je besedilo kot jezikovna univerzalija, in sicer v svoji funkciji kot dokončna enota jezikovnega oblikovanja, rezultat pa je tudi pojem besedilne vrste, ki zajema besedila z enako ali podobno funkcijo, kot so tukaj sage.

09.06.2016