Analiza umeščanja ljubljanske džamije

slovenski

2013

letnik 50, številka 3/4

džamije   Ljubljana (Slovenija)   Mošeje   Multikulturalizem   Prostorska sociologija   Toleranca

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek temelji na analizi pisnih dokumentov pristojnih institucij o večdesetletnem umeščanju islamskega verskega in kulturnega središča v Ljubljani. Analiza odkriva nekatere ključne razloge, ki so povzročili, da je projekt še vedno nerealiziran. Začetni impulzi in motivi za postavitev džamije so vezani na pietetne vrednote, zato so bila v začetni fazi konkretna razmišljanja o lokaciji džamije usmerjena v bližino Plečnikovih Žal - največjega ljubljanskega pokopališča. Pomembno vlogo je imela tudi politična emancipacija islamskega prebivalstva v Jugoslaviji. Vendar je nacionalno ekskluzivistična interpretacija Plečnikove arhitekturne dediščine privedla do tega, da je po dveh desetletjih razprav ta lokacija postala tudi uradno "popolnoma nesprejemljiva". Kasneje se je iskanje lokacije preusmerilo od reprezentativnih k manj vidnim, skritim, celo degradiranim prostorom. Džamija oz. bolje molilnica je dopustna, če islamska arhitekturna tradicija ni zelo prepoznavna in ne ogroža "tradicionalnih prostorskih identitet". Priporočena je "arhitekturna mimikrija", ki bi nepoznavalski javnosti prikrila islamskost načrtovanega objekta. V ozadju pa je bila tudi ambiciozna namera, da naj bi novo džamijo ustvarili v nastajajočem evroislamskem slogu. To bi morda privedlo celo do tega, da džamije ne bi bilo treba več skrivati in bi lahko novogradnja ponosno reprezentirala integracijske in ustvarjalne sposobnosti evropske oz. slovenske arhitekture in postmoderne družbe nasploh.

16.02.2015