Namen prispevka je osvetliti problem predstavljanja slovenskih kulturnih realij v turističnih besedilih in izpostaviti potrebo po večji strokovnosti. Ob analizi francoskih in angleških prevodov slovenskih narodnih jedi v menijih slovenskih restavracij ter v tiskanih ali spletnih publikacijah o Sloveniji se je namreč pokazalo, da prevladujejo manj eksplicitni prevajalski postopki, kot so približni prevod, dobesedni prevod in opis. Poleg tega se za isto jed pojavlja tudi do sedemnajst različnih prevajalskih rešitev. Vse to prispeva k izgubi identitete in prepoznavnosti narodnih jedi. Tovrstne kulturne realije so v primerljivih besedilih tujih virov predstavljene bolj eksplicitno, največkrat v obliki dvojice, ki zajema citatno obliko skupaj z opisom, kar omogoča tako prepoznavnost jedi kot razumevanje. V članku bomo skušali navesti nekaj ključnih razlogov, zakaj bi v prevodih besedil informativnega značaja, kot so zgoraj omenjeni turistični teksti, pričakovali eksplicitnejše in enotnejše prevajalske rešitve.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-MRWZHS26

Objavljeno

17.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šumrada, Simona (2009). Eksplicitnost pri prevajanju slovenskih narodnih jedi. Jezik in slovstvo, letnik 54, številka 2, str. 81-100. URN:NBN:SI:DOC-MRWZHS26 from http://www.dlib.si

MLA:

Šumrada, Simona. "Eksplicitnost pri prevajanju slovenskih narodnih jedi." Jezik in slovstvo letnik 54. številka 2 (2009) str. 81-100.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRWZHS26>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)