Listening to otherness : the case of the Turkish Alevis

angleški

2020

letnik 30, številka 3

alevijska glasba   etika   islam   medreligijski dialog   poslušanje   turški aleviji

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoči članek povezuje teorijo etike poslušanja z etnografsko študijo primera turških Alevijev z namenom predstavitve možnosti spodbujanja medreligijskega dialoga, ki jo kot vzorna ponujata oba vidika. Zamisel o teh možnostih se je porodila na osnovi izkustva avtorice, ko je ob terenskemu delu na osnovi metode opazovanja z udeležbo proučevala alevijske skupnosti v Istanbulu. Članice in člani teh skupnosti so se izkazali za izredno gostoljubne, medsebojno naklonjene, posebej pozorne do drugačnega in neznanega, kar je izhajalo iz njihove nagnjenosti k pozornemu poslušanju. V slednjem je bilo mogoče prepoznati geste etike poslušanja, ki je med Aleviji tako rekoč ponotranjena. V besedilu je predstavljena hipoteza, da je tovrstna spontana naravnanost k poslušanju druge-/ga osnovana na okoliščinah alevijske tradicije, ki se je stoletja prenašala predvsem preko poezije in glasbe, z njunim udejanjanjem, izvajanjem. To pomeni, da je prenašanje alevijskega nazora bilo v temelju odvisno od zmožnosti (medsebojnega) poslušanja. Slednje je tudi osnova za njihov odprt odnos do drugačnosti in pripravljenost na medreligijski dialog. Prispevek nadalje prikazuje možnosti, ki jih glasbeno udejanjanje nudi za razvijanje etike poslušanja, ki bistveno pogojuje tudi možnosti odprtega, naklonjenega, razumevajočega, sprejemajočega medreligijskega dialoga.

19.04.2021