Izvlečki lahko zelo pomagajo pri selekciji gradiva, ki bi ga radi prebrali. V dobi, ko smo priča pravi poplavi informacij, je to posebej pomembno. Zaradi tega dejstva smo se odločili raziskati, kakšna struktura bi bila najprimernejša za izvlečke na področju tehniških znanosti (materialov in tehnologij) in na podlagi tega oblikovati navodila za njihovo pisanje. Za primerjavo smo vzeli še izvlečke s področja medicine, bibliotekarstva in socialnega dela. Šlo je tudi za primerjavo med družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi. Najprej samo analizirali strukturo objavljenih izvlečkov. Glede na rezultate smo oblikovali prototipne izvlečke in pripravili tudi priporočene izvlečke, potem pa preverili, katera od teh oblik izvlečkov je najbližje bralcem. Uporabljeni metodi sta bili analiza vsebine in uporabniška študija. Rezultati so pokazali, naj bi bili izvlečki oblikovani v skladu z IMRAD formatom. Vsebovali naj bi 150-250 besed. Izvlečki na bi bili pisani v nestrukturirani obliki. Pri pisanju izvlečkov je treba biti pozoren na natančnost navedbe podatkov, dolžino besedila, jasnost, razumljivost, navajanje pomembnih in izpuščanje nepomembnih podatkov, informativnost, berljivost in uporabnost. Struktura mora biti zelo jasna. Izvleček mora biti predstavljen tako, da bo bralec takoj vedel, ali je tema zanj relevantna ali ne in ali je bila raziskava dobro izvedena. Rezultati so prav tako pokazali, da je enotna oblika izvlečkov za vsa področja znanosti mogoča. Ob tem pa velja poudariti, da naj bi se vsebina v posameznih strukturnih element izvlečka prilagajala potrebam posameznih znanosti. Zato naj bi bilo prihodnje raziskovalno delo na področju izvlečkov usmerjeno predvsem na prilagoditev posameznih strukturnih elementov izvlečkov posameznim vrstam znanosti.

Pravice