Po predlogu Zakona o alternativnem reševanju potrošniških sporov je za dostop do razsodišča, ki bo razsojalo o potrošniških sporih, predvidena najnižja in najvišja vrednost spornega predmeta. Medtem ko določitev najvišje vrednosti spornega predmeta po mnenju avtorice ni sporna, se težave lahko pojavijo pri določitvi najnižje vrednosti spornega predmeta. Ker ima potrošnik še vedno možnost vložiti zahtevek pred sodiščem, kjer ta omejitev ne velja, določitev najnižje vrednosti spornega predmeta pri alternativnem reševanju potrošniških sporov ni nedopustna, saj s tem ni kršena pravica do sodnega varstva. Kljub temu avtorica v članku taki omejitvi nasprotuje in navaja argumente za trditev, da tovrstna ureditev zaradi varstva potrošnikov in uveljavljanja njihovih pravic ni primerna, saj je kršitev potrošniških pravic največ prav pri manjših vrednostih spornega predmeta. Avtorica v prispevku preuči tudi ureditev drugih evropskih držav na področju alternativnega reševanja potrošniških sporov in tako tudi s primerjalnega stališča utemelji trditev, da za predlagano slovensko ureditev ni tehtnih razlogov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-MC7Z5JIS

COBISSID

13728849

Objavljeno

20.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Čertanec, Ana (2014). Vrednost spornega predmeta pri alternativnem reševanju potrošniških sporov. Pravnik, letnik 69, številka 3/4, str. 243-265, 287-288. URN:NBN:SI:DOC-MC7Z5JIS from http://www.dlib.si

MLA:

Čertanec, Ana. "Vrednost spornega predmeta pri alternativnem reševanju potrošniških sporov." Pravnik letnik 69. številka 3/4 (2014) str. 243-265, 287-288.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MC7Z5JIS>

Pravnik
1953-
(Zbirni zapis)