Čeprav je šel Josip Jurčič v šolo uspešno šele drugič, star devet let, in lepemu uspehu na gimnaziji v glavnem mestu Kranjske navkljub študija slavistike in klasične filologije v cesarskem mestu ni dovršil, pa je dovršil prenekatero povest in roman. Že za časa svojega življenja si je zato upravičeno prislužil naziv enega boljših pisalcev slovenske književnosti in (p)ostal tudi eden najpomembnejših pisateljev našega časa. Monografija z literarnozgodovinskega vidika tematizira posmrtno slavo in tuzemsko življenje velikega Muljavca ter njegovo pripovedništvo kot celoto. Avtorica na način poliloga tematizira poprejšnja literarnozgodovinska dela o Jurčiču, pri tem pa uležane literarnozgodovinske resnice in prenekatero podrobnost v jurčičevskem izročilu popravi in postreže z novimi spoznanji in svežimi interpretacijami njegovih pripovednih del. Josip Jurčič Urške Perenič oživlja zaprašeno gradivo, iz katerega se je vzpela zgradba slovenske pripovedne proze, slovenske javnosti in slovenske kulture.

Pravice