Protipravno pridobljeni dobiček kot merilo odškodninskega in obogatitvenega zahtevka

slovenski

2015

letnik 41, številka 3/4

dobiček   kazniva dejanja   odškodnina   odškodninsko pravo   zaplemba premoženja

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek raziskuje možnosti za odvzem protipravno pridobljenega dobička v zasebnem pravu ter podaja kratek pregled in primerjavo z odvzemom v javnem pravu. Nepogodbeno odškodninsko pravo se ukvarja s povrnitvijo škode oškodovancu, ne pa z odvzemom morebitnega dobička (ki bi ostal po plačilu odškodnine) povzročitelju. Takšen dobiček bi bilo mogoče zajeti z odškodninskim zahtevkom, ki bi presegal (objektivno odmerjeno) škodo, pri tem pa ne bi šlo za kaznovalno odškodnino. Možnosti za odvzem obstajajo tudi na podlagi posebnosti odškodninskega prava v pravu intelektualne lastnine in konkurenčnem pravu. Nova smer nakazuje tudi nedavna sodba Vrhovnega sodišča, ki je izgubljeni dobiček kot posledico zlorabe prevladujočega položaja odmerilo glede na (protipraven) dobiček kršitelja. Boljše možnosti za odvzem takšnega dobička ponuja pravo neupravičene obogatitve. Obogatitveni zahtevek omogoča prenos dobička na oškodovanca tudi v obsegu, ki presega njegovo prikrajšanje. Zasebno pravo ne sme dajati spodbude za kršitve pravic. Zasebno uveljavljanje načela prepovedi, da kršilec obdrži protipravno pridobljen dobiček, je učinkovitejše od javnega.

19.01.2017