Začetek t. i. vesoljske dobe (space age) je trčil ob vsesplošno občudovanje. Temu so sledili poskusi, da bi prvim primerom poleta človeka v vesolje odvzeli status prelomnega dogodka: vzniknilo je več narativov, ki so polet prvega kozmonavta Jurija Gagarina leta 1961 in človekov pristanek na Luni leta 1969 interpretirali kot logični posledici tehnološkega napredka, določene konstelacije političnih okoliščin in ščepca "domišljije", s katerim naj bi se vse skupaj pričelo. Tovrstni narativi navadno pojasnjujejo smiselnost človekovega preboja v vesolje s pomočjo izjemno "prizemljenih" metafor. Humanistika in družboslovje 21. stoletja poznata (najmanj) tri raziskovalna polja, ki se posvečajo vprašanjem človeka v vesoljski dobi: astrosociologijo, nookozmologijo in kulturne študije vesolja. V članku analiziramo konceptualizacije začetka vesoljske dobe, ki jih je mogoče izluščiti iz inavguracijskih tekstov in metodologij naštetih polij, ter poskušamo pokazati, kako ta polja z različnim razumevanjem metafore začetka vesoljske dobe in epistemološkega pomena metafore kot take proizvajajo bistveno razlikujoče se svetove.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-M1N3SEYS

COBISSID

33785437

Objavljeno

30.03.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Majsova, Natalija (2015). The metaphor of the dawn of the space age in the contemporary social sciences and humanities. Družboslovne razprave, letnik 31, številka 80, str. 11-28. URN:NBN:SI:DOC-M1N3SEYS from http://www.dlib.si

MLA:

Majsova, Natalija. "The metaphor of the dawn of the space age in the contemporary social sciences and humanities." Družboslovne razprave letnik 31. številka 80 (2015) str. 11-28.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1N3SEYS>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)